Redni del je za nami in čas je, da potegnemo črto pod Evropsko prvenstvo. Še prej pa nekaj malega o zadnjih dveh tekmah:
Proti Moldaviji smo igrali z normalno zavzetostjo, saj smo potrebovali čim večjo koš razliko za primer, če bi v zadnjem krogu izgubili Francija ali Estonija, naša dva glavna konkurenta za napredovanje iz skupine. Tekmi nisem posvečal prevelike pozornosti; nastavil sem najboljšo možno postavo in pričakoval zmago za okoli 30 - 40 pik, kar se je tudi zgodilo.
Proti Danski smo seveda igrali na vso moč, da za vsak primer nabijemo koš razliko, če bosta Estonija ali Francija izgubili in imeli enako razmerje zmag in porazov kot mi. Po pričakovanjih smo, sicer dosti težje kot pričakovano, zmagali. Po pričakovanjih pa sta tudi Estonija in Francija zmagali, tako da se naša sezona konča tukaj.
Torej, če potegnemo črto pod sezono, moram reči, da sem precej razočaran. V prvih štirih krogih smo odigrali zelo dobro ter imeli veliko sreče, da sta Nemčija in Grčija igrali proti nam zelo slabo taktiko. Na žalost smo proti Azerbajdžanu naredili napako, ki nas je stala možnega napredovanja. Tudi če bi zmagali proti Azerbajdžanu, bi mogoče vseeno bili tretji, saj bi se Estonci bolj potrudili nabiti koš razliko, a slab priokus vseeno obstaja.
Na koncu smo pridelali le dva poraza, kar je boljše, kot je večina pričakovala na začetku sezone, tako da je bil rezultat soliden.
Kaj dobrega lahko iz te sezone vzamemo? Definitivno to, da je entuziazem še pomembnejši, kot sem sprva mislil. Azerbajdžan je proti nam spremenil v super ekipo, ki nas je z enako zavzetostjo premagala. Mislim, da ni čisto noben pričakoval, da nas glede na razliko v plačah in pripravljenosti lahko toliko šibkejši nasprotnik premaga.
Druga dobra stvar je ta, da smo na svetovni lestvici napredovali za 11 mest (iz 48. na 37. mesto) in če uspemo še malo napredovati naslednjo sezono, bomo na naslednjem Evropskem imeli malo lažjo skupino.
Na koncu se še zahvaljujem vsem menedžerjem, ki so trenirali U21 reprezentante in sledili mojim navodilom. Tukaj bi predvsem rad izpostavil KK Skico (Požlep & Jerin), KK Ohonico (Mikšič) in LaLeakers (Majer & Lopič). Posebno omembo si zasluži tudi David, ki Kaplu sicer ni uspel ves čas zagotavljati dobro pripravljenost, vendar ga je treniral po navodilih. Naši "tujci" (Purkart, Potepuh, Grims, Kordiš in Jeranko) so se tudi izkazali in večinoma trenirali po navodilih.
Zdaj nam preostanejo samo še prijateljske tekme, za katere bom vpoklical še nekaj obetavnih 20-letnikov za nabiranje izkušenj. Prav tako bodo kar nekaj minut za nabiranje dodatnih izkušenj dobili tudi tisti U21 reprezentanti, ki so bili najbolj zaslužni za dober rezultat.
Last edited by Koperboy at 7/10/2012 2:59:26 AM